Blog Mednarodni tabor na eko kmetiji v Nemčiji

Mednarodni tabor na eko kmetiji v Nemčiji

Moja odločitev, da se udeležim mednarodnega prostovoljnega tabora, je bila izjemno spontana. Na eno dolgočasno popoldne sem začela raziskovati tabore, potem še malo pregledala cene prevoza in se preprosto prijavila. Vse moje znance pa je posebej presenetila moja izbira tabora. Odločila sem se namreč, da dva tedna poletnih počitnic preživim na kmetiji nekje v Nemčiji, brez elektrike in tekoče vode. Odločitve nisem obžalovala niti za sekundo. Celotna je izkušnja je bila neko posebno doživetje, polno meni čisto novih stvari. Prvič sem sam potovala z vlakom, kar je bilo sicer sprva malce strašljivo, vendar je ta neka posebna samota kmalu postala izjemno zabavna.

Displaying mednarodni prostovoljski tabor 2016 - Tina Krulec.jpgSam tabor je bil res nepozabna izkušnja. Preživeti dva tedna s popolnimi neznanci na kmetiji sredi nepoznane države in opravljati tako običajna dela kot je kuhanje ali pletje, po drugi strani pa graditi hišo iz slame in gline. Hkrati pa ta dva tedna preživeti brez elektrike, kar je zame, kot odvisnika od mobilnega telefona, pomenilo res minimalno uporabo le za klic domov, in pa brez tekoče vode, po katero smo hodili k izviru, kakšne 3 minute hoje oddaljenem od kmetije. Vse je bil nek nov izziv. Kuhanje v kuhinji s štedilnikom na drva, kjer je Friedmunt (lastnik) hkrati sušil tudi kravje iztrebke za njegov jutranji in večerni obred darovanja, tuširanje v preprosti kabini z vedrom večinoma hladne vode in lončkom, spanje v spalnih vrečah na skednju, … Prvih nekaj dni sicer nisem čisto dojela, kje sem in kaj počnem, ko pa sem se enkrat spoznala z ostalimi udeleženci, ki so prihajali z različnih koncev in krajev, je bilo vzdušje res super. Naši pogovori so bili čisto običajni, o vsakdanjih stvareh, naši preteklosti, željah za prihodnost, potovanjih, in pa tudi o globalnih temah, predvsem okolju, na katerem je bil poudarek skozi celoten tabor. Tudi delo ni bilo preveč zahtevno, sicer je bilo na trenutke malce dolgočasno, je bil pa zato naš prosti čas toliko bolj zabaven. Ko nismo delali, smo se seveda veliko pogovarjali, brali, sprehajali, nekajkrat smo se sprehodili do mesta, se odšli stuširat v mestni bazen, večere pa smo v soju sveč preživeli ob res zanimivih pogovorih in občasni jogi ali meditaciji.

Ko sem prvič začela raziskovati mednarodne prostovoljne tabore, nisem imela pojma, v kaj se spuščam. Vendar pa je bila to nepozabna izkušnja, ki me je ne nek način izzvala, a hkrati ponudila odlično priložnost za spoznavanje sveta. Bila je polna presenečenj in res neverjetnih izkušenj, kot je recimo gašenje požara že drugi dan tabora. To je bil moj prvi tabor, a zagotovo ne zadnji. Komaj čakam, da se lahko spet podam na kakšno podobno avanturo. ☺

Tina Krulec

 

Če te zanima več o prostovoljskih taborih, klikni sem! workcamps

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *