Letošnja mladinska izmenjava je naslavljala globalno soodvisnost skozi primer kakava. 20 mladih udeležencev se je poglobilo v industrijo in trgovino s kakavom ter se spraševalo o tem, kaj lahko kot posamezniki, živeči v državah globalnega severa, naredimo, ko se pričnemo zavedati realnosti trgovanja z eno najbolj priljubljenih sestavin za našo razvado, kakavom.
Od 4. do 10. avgusta 2019 smo v Hostlu Pekarna v Mariboru spoznavali posamezne dele trgovine s kakavom, a smo najprej nekaj časa namenili spoznavanju drug drugega, da smo lahko učinkovito sodelovali vse dni izmenjave. Ker smo bili dokaj pisana skupina (udeleženci so prihajali iz Estonije, Slovaške, Francije in Slovenije), smo se učili tudi o svojih kulturah, čemur so bili namenjeni medkulturni večeri. Vsaka ekipa je imela priložnost predstaviti del svoje kulinarike s kuhanjem večerje za vse, ter po tem s kvizi, igrami in plesi. Na slovenskem večeru tako ni šlo brez Avsenikov, francoskem brez stereotipov o Francozih, slovaškem brez Borovičke in estonskem bučne juhe in temnega kruha.
Problematiko industrije s kakavom smo ob pomoči strokovnjakinje s področja pravične trgovine vzeli pod drobnogled in se sprehodili od korenin kakavovca do končnega proizvoda, čokolade. Spoznali smo, da je kakav precej občutljiva rastlina, ki potrebuje veliko pozornosti in dela, ki ga opravljajo slabo plačani kmetje v državah globalnega juga, največ v državah Zahodne Afrike. Žal neredko na plantažah najdemo tudi otroke, ki za svoje delo niso plačani in so lahko v roke posestnikov tudi pretihotapljeni, kar smo videli ob ogledu dokumentarnega filma The Dark Side of Chocolate (Temna stran čokolade). Nekoliko bolje naj bi se godilo kmetom, ki delujejo znotraj sistema pravične trgovine. Največji del dobička od trgovine s kakavom gre proizvajalcem čokolade in trgovcem, ki narekujejo razmere na trgu. Tako obstaja velika verjetnost, da znamke nam najbolj poznanih in ljubih čokolad, vsebujejo kakav, ki je plod dela otrok in podplačanih delavcev.
Takšna spoznanja so udeležencem odprla več vprašanj o tem, kaj lahko kot posamezniki naredimo, kako lahko vplivamo na tako ogromen in utečen sistem izkoriščevalskih praks, ter nekatere navdala s precej nelagodnimi občutji. Večina jih je izrazila željo po tem, da bi kaj spremenila. Del opozarjanja na to problematiko lahko vidimo v aktivizmu, zato smo povabili mlade aktivistke, ki se ukvarjajo z raznimi oblikami aktivizma, da so predstavile, kako izvesti akcijo, ki bo zbudila pozornost ljudi in oblasti ter uspešno predala sporočilo tako širši javnosti kot odločevalcem. Udeleženci so nato zasnovali lastno akcijo in šli v center Maribora spraševat naključne mimoidoče o njihovih nakupovalnih navadah, seveda s poudarkom na čokoladi. Del ekipe se ni čutil dovolj »pogumnega« za tak korak, je pa izrazil željo narediti nekaj koristnega za lokalno skupnost in očistil okolico Hostla Pekarna.
Udeleženci so poleg tega dobili priložnost z ostalimi deliti kaj, kar jih zanima. Tako so se učili izdelovanja origamijev, poslušali o alternativnih ekonomijah, se preizkusili v metodah teatra in iskali odgovore na vprašanja, ki so se jim porodila tekom izmenjave.
Med izmenjavo smo oblikovali tri skupine za skrb, da mladinska izmenjava dobro steče: skupino za trajnost, skupino za načrtovanje aktivnosti in zaključne zabave ter medijsko. Vsi so poskrbeli, da nismo delali preveč odpadkov in smo pojedli vse, kar nam je ostalo od viška pri nakupih hrane, da smo se dobro zabavali in imeli živahen poslovilni žur ter da je bilo vse dokumentirano.
Po odzivih udeležencev sodeč je mladinska izmenjava dala mladim glodati čokoladno kost, ki, verjamemo, bo še dolgo pustila malo bolj grenak okus. Vendar glede na izkazano željo po prenosu znanja drugim in aktivnemu zavzemanju za pravičneje urejene razmere v svetu menimo, da so vsaj nekatera semena mladinske izmenjave padla na plodna tla.